Novi Slovenski biografski leksikon

V času obiskovanja Srednje glasbene šole v Mariboru (1964–68) je živel v Ravnah na Koroškem, potem pa se je preselil v Ljubljano, kjer živi še danes. 1968 je vpisal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani in 1975 diplomiral pri Antonu Grčarju. 1970 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po uspehih na tekmovanju mladih umetnikov v Zagrebu (1971 druga nagrada, prva ni bila podeljena; 1976 prva nagrada) in po študiju se je 1976 štiri mesece izpopolnjeval pri Rogerju Delmontu v Parizu ter istega leta prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Toulonu. Po odsluženem vojaškem roku 1976–77 je prejel drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Maurice André v Parizu (1979) in posebno nagrado za najboljšo izvedbo Concertina francoskega skladatelja Andréa Joliveta.

V obdobju 1968–90 je bil trobentač solist v orkestru Slovenske filharmonije. Ob tem je poučeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in na velenjski glasbeni šoli. Od 1981 je bil honorarni sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani (od 1982 docent, od 1993 redni profesor). 1990 je začel poučevati tudi na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost (Hochschule für Musik und darstellende Kunst) v Gradcu. Od 2000 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani redno zaposlen. Vodil je tečaje za trobento doma in v tujini (Avstrija, Švica, Hrvaška, Japonska), v zadnjih letih predvsem poletne šole v Sloveniji (mdr. Poletni glasbeni tečaji Celeia, 2009), Avstriji, Švici, Nemčiji ter na Hrvaškem (Solinsko kulturno ljeto, 2009–11).

Spada med vodilne domače soliste z obsežnim repertoarjem od baročne do sodobne glasbe. Nastopal je z različnimi simfoničnimi orkestri (münchenski komorni orkester, zagrebški solisti, sofijski solisti, litvanski komorni orkester, Mozarteum orkester iz Salzburga, dresdenska filharmonija, zagrebška filharmonija, radijski orkester Vzhodnega Berlina, Slovenska filharmonija) v Španiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Madžarskem, v Rusiji, ZDA, na Hrvaškem in Japonskem. Igra z brezhibno tehniko, bleščečim in mehkim tonom, z občutkom za stilno interpretacijo. Posebni odliki njegove igre sta tonska brilijanca in slogovna avtentičnost. Med njegove najboljše izvedbe koncertov z orkestrom sodijo dela Josepha Haydna, Vacláva Humla, Andréa Joliveta, Primoža Ramovša, Giuseppeja Tartinija in Georga Philippa Telemanna.

Kot komorni glasbenik že vrsto let nastopa v različnih komornih sestavih: Slovenski kvintet trobil, Brass trio z Radovanom Vlatkovićem in Branimirjem Slokarjem, 10 of the Best (Allen Vizzutti, Otto Sauter, James Thompson idr.); z organisti: Ljerka Očić (Zagreb), Irena Chrybkova (Praga), Nicholas Kynaston (London), William Neil (Washington), Kurt Neuhauser (Gradec) in Klaus Kuchling (Celovec).

Poleg mednarodnih priznanj je prejel Župančičevo nagrado za solistične nastope (1980), nagradi Prešernovega sklada kot član Slovenskega kvinteta trobil (1982) in za koncertne dosežke (1985), veliko Prežihovo plaketo občine Ravne na Koroškem (2008). Bil je član komisij na domačih in mednarodnih tekmovanjih v Velenju, Ljubljani, Leobnu, Gradcu in na Dunaju v Avstriji ter v Porcii v Italiji.

Posnel je štiri solistične plošče in več plošč v različnih komornih zasedbah ter snemal za različne radijske in televizijske postaje. Mdr. je posnel ali sodeloval na naslednjih zvočnih posnetkih: Stanko Arnold – trobenta (1980, posnetki koncertov Goeorga Philipa Telemanna, Johanna Nepomunka Hummela in Andréa Juliveta ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije Ljubljana); Baročna glasba za trobento in orgle (1988, dve plošči); Stanko Arnold trobenta, trumpet, Ljerka Očić Turkulin orgle, organ (1993); Ivo Petrić: koncert za trobento in orkester (1997); Slovenski kvintet trobil = The Slovene Brass Quintet (1998); Illud tempus for Trumpet and Organ; Od blizu in daleč = From near-by and far away for Recorders; Epicedion for Violin and Organ; Tangram for Chamber Orchestra (2001, Komorni orkester RTV Ljubljana).

O njem sta bila posneta filmski portret Torzo Stanka Arnolda (1992), kjer ga spremljajo na vajah, v vlogi pedagoga, člana pihalne godbe med koncertom in na turneji ter TV-oddaja Portret trobentača Stanka Arnolda (RTV Slovenija, 2002).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Enciklopedija Slovenije.
Slovenski veliki leksikon, Ljubljana, 2006.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
http://www.sigic.si/?mod=search&action=avtor&id=829 (september 2011).
http://www.celeia.info/poletni_glasbeni_tecaji_celeia (september 2011).
http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=2409 (september 2011).
http://domkulture-zvonimir-solin.hr/osvrti/45 (september 2011).
http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3Dsoli'&pageSize=20&fUDC=Fotografija&faudience=k&URN=URN%3ANBN%3ASI%3AIMG-EBQ8HMXL (september 2011).
Meden, Ahac: Arnold, Stanko (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000880/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine