Arnič, Lovrenc Blaž (1943–)

V Ljubljani je končal osnovno šolo in gimnazijo ter diplomiral na Akademiji za glasbo iz dirigiranja (1966) in iz klavirja (1968). Poleg tega je 1967 diplomiral na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje iz pozavne. Izpopolnjeval se je na Državnem glasbenem konservatoriju Nikolaja Rimskega - Korsakova v Leningradu, 1964–70 je bil deležen mentorskih napotkov dirigenta Lovra Matačića. 1978–79 je kot štipendist fundacije IREX študiral glasbo na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburgu in na kolumbijski univerzi (Columbia University) v New Yorku.

1970 je postal dirigent asistent v SNG Operi in baletu Ljubljana, 1976 stalni dirigent in 1991 v. d. umetniškega direktorja iste ustanove. Ob tem je bil glasbeni vodja Baletne skupine Lidije Sotlar (1975–82); v obdobju 1974–78 je osnoval in vodil Ljubljanski mladinski simfonični orkester. Od 1993 ima status samozaposlenega v kulturi. Na Akademiji za glasbo je od 1996 do jeseni 2003 poučeval dirigiranje kot stranski predmet. 1996 je bil izvoljen v naziv docenta za predmetno področje dirigiranja, 2002 je postal izredni profesor. Poleg pedagoškega dela na Akademiji za glasbo v Ljubljani je 19972003 sodeloval kot predavatelj v okviru zasebnega opernega studia v Karlsruheju (Nemčija) na področju ansambelskega opernega petja in glasbene interpretacije. 2001–03 je bil izbran za glasbenega direktorja in šefa dirigenta Državne opere in baleta v Ankari, 2005–08 je bil zaposlen kot sekretar na Ministrstvu za kulturo RS v funkciji svetovalca v kabinetu ministra. Od 2008 je samostojni kulturni delavec na glasbenem področju.

Za umetniške dosežke je dobil študentsko Prešernovo nagrado (1967), drugo nagrado na 8. tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu (1973), zlato medaljo s posebno pohvalo žirije na 8. svetovnem tekmovanju orkestrov z Ljubljanskim mladinskim simfoničnim orkestrom v Kerkradeju na Nizozemskem (1978 ) in bronasto plaketo »Gallus« Zveze kulturnih organizacij Slovenije za delo na glasbenem področju (1980).

Arnič je v več kot štiridesetletni umetniški karieri nastopil na več kot tisoč samostojnih dirigentskih nastopih, opernih in baletnih predstavah, simfoničnih in opernih koncertih s programi različnih del domače in svetovne glasbene literature. Opere je dirigiral v Ljubljani, Novem Sadu, Skopju, Sarajevu, Zagrebu, Reki, Trevisu, Padovi, Piacenzi, Modeni, Celovcu, Pragi, Marseillu, Reggiu Emiliji in v Ankari. Zlasti odmevne so bile njegove izvedbe Verdijevih oper Otello 1982 z ljubljansko opero v Pragi, Nabucco 1986 in Galuppijeve opere La calamità de' couri 1989 v Dubrovniku. Kot koncertni dirigent je nastopal tako z ljubljanskimi orkestri, zagrebško filharmonijo, Simfoničnim orkestrom Hrvaške RTV, dubrovniškim Mestnim orkestrom, beograjsko in makedonsko filharmonijo, simfoničnim orkestrom RTV Sarajevo, leningrajskim simfoničnim orkestrom konservatorija N. Rimskega - Korsakova, Filharmonijo Veneto, Filharmonijo Marchegiano in s filharmoničnim orkestrom v Antaliji. Sodeloval je na festivalih po nekdanji Jugoslaviji (Ljubljana, Opatija, Dubrovnik, Skopje), na Leningrajski pomladi v Leningradu, Vieille Charité v Marseillu, na Puccinijevem festivalu v Torre del Lago in na opernem festivalu v Aspendosu. Omeniti je treba še snemanja za potrebe radia in televizije (snemanja in prenosi za arhiv) in snemanja za slovensko produkcijo gramofonskih plošč (Gallus, Helidon, RTV Slovenija).

Arnič se je redakcijsko posvetil delom svojega očeta in pripravil prve izvedbe nekaterih njegovih simfonij (3. simfonija Duma, 5. simfonija, 8. simfonija Na domači grudi). Poleg tega je avtor scenskih glasb za gledališče, film in televizijo ter komentator radijskih oddaj s področja operne in simfonične literature.