Arnež, Janez A. (1923–2021)

Osnovno šolo pri šolskih sestrah v Marijanišču je obiskoval 1929–34. Maturiral je na klasični gimnaziji 1942. Pridružil se je Tomčevim mladcem in se opredeljeval proti komunizmu. Odklanjal je jugoslovansko integralistično ideologijo in se zavzemal za samostojno slovensko državo. Študij prava (Pravna fakulteta ljubljanske univerze) in filozofije (Teološka fakulteta ljubljanske univerze) je vpisal 1942. Jeseni 1943 se je po zaprtju univerze pridružil Slovenskemu narodnemu varnostnemu zboru na Primorskem in se napotil v Trst. Ukvarjal se je s prosvetnim delom, zbiral knjige za slovensko gimnazijo v Gorici, v tržaški knjižnici pa sestavljal bibliografijo del, ki so se tikale slovenskih narodnih in predvsem mejnih vprašanj.

Iz Trsta se je 1945 umaknil v taborišče Riccione. Bil je soustanovitelj Zveze slovenskih katoliških visokošolcev, ki je izdajala list Nova doba. Iz taborišča Riccione je odšel na univerzo v Bologno in se vpisal na študij ekonomije. 1946–51 je živel v Belgiji, kjer se je zaposlil v uredništvu revije Nouvelle Revue théologique v Louvainu. Na tamkajšnji univerzi je 1948 diplomiral iz socialnih političnih ved, nato pa še iz ekonomije. Po dogovoru z Mirkom Ruplom, tedanjim ravnateljem NUK-a, je uredil zamenjavo knjig (izseljenska literatura) in tako soustvarjal znameniti »D fond«. Slovenske katoliške izobražence je 1949 zastopal na kongresu Pax Romana v Luksemburgu. 1951 je emigriral v ZDA, delal v tovarnah v Bridgeportu in Clevelandu, nato pa odšel v New Haven (Connecticut) na univerzo Yale, kjer je magistriral iz ekonomije. Študij je nadaljeval na univerzi Laval v Quebecu (Kanada), kjer je 1965 doktoriral s tezo o jugoslovanski kmetijski politiki. Vmes se je v New Yorku zaposlil v raznih finančnih podjetjih, tri leta delal v Washingtonski knjižnici Library of Congress in od 1959 do 1991 v New Yorku na St. Joseph’s College predaval ekonomijo.

V Washingtonu je z dvema prijateljema 1957 organiziral ustanovo Studia slovenica. Ustanova je delovala kot založba knjig o Sloveniji, prav tako so se v Studii slovenici zbirali slovenski tiski iz tujine. Ustanovo je Arnež registriral 1991 v Sloveniji, ko je v Ljubljano pripeljal znatno zbirko izseljenskega gradiva, knjižnega in arhivskega. V Zavodu sv. Stanislava, kjer domuje Studia slovenica, je zbranih nad 60.000 knjig, okoli 700 naslovov periodičnega tiska in 1.500 škatel arhivskega gradiva. Poleg tega tam domuje tudi zbirka umetniških del izseljenskih umetnikov s preko 300 eksponati. V zbirki Studia slovenica je izšlo 38 knjig in 100 številk revije Pogledi. 2008 je ustanova Studia slovenica skupaj z arhivistko Andrejo Klasinc Škofljanec prejela Aškerčevo nagrado.