Aničić, Bogoljub (1936–2010)

Po končani osnovni šoli se je 1951 vpisal na srednjo geološko šolo v Pančevu in jo končal 1955. Študij geologije je 1959 nadaljeval v Ljubljani, kjer je 1969 diplomiral z delom Geološki razvoj ozemlja med Močilnim, Hotemežem in Šentjanžem. 1981 je pod mentorstvom Antona Ramovša magistriral z delom Geološke razmere na Orlici. Že po zaključnem izpitu na srednji geološki šoli se je kot geološki tehnik za nekaj let zaposlil na Geološkem zavodu v Sarajevu, kjer je sodeloval pri terenskih raziskavah paleozojskega žilnega rudišča barita v okolici Kreševa. Po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani se je zaposlil na Geološkem zavodu v Ljubljani na oddelku za regionalno geologijo, kjer je ostal do upokojitve leta 2000.

Večino službenih in najbolj ustvarjalnih let je Aničić preživel na Geološkem zavodu v Ljubljani. Ukvarjal se je predvsem z geološkim kartiranjem ter reševanjem številnih spremljajočih stratigrafskih in tektonskih problemov. Sprva je kartiral na Primorskem, nato na Tolminskem in 1970–71 v Alžiriji. Pozneje je sodeloval pri izdelavi Osnovne geološke karte (OGK) SFRJ listov Celje in Delnice. Od 1976 naprej pa do upokojitve je vodil raziskovalna dela v zvezi z izdelavo lista OGK Rogatec. Ko je dokončal list Rogatec v merilu 1 : 100.000, se je lotil še kartiranja in izdelave geološke karte Kozjanskega v merilu 1 : 50.000. Obe karti sta nepogrešljiv vir informacij in temelj za vsakršne nadaljnje raziskave na širšem območju Kozjanskega. Sodeloval je tudi pri več drugih projektih, pri raziskavah potencialnih nahajališč nafte in plina, pri iskanju primernih lokacij za skladiščenje plina v Halozah, iskanju ustreznih geoloških struktur s primerno litološko sestavo za odlagališča radioaktivnih odpadkov v Halozah in na Kozjanskem. Sodeloval je pri geotehniških raziskavah za hidroelektrarne na spodnji Savi, pri raziskavah premoga v Senovem itd.

Vseh raziskav se je Aničić loteval z veliko zavzetostjo, predanostjo in neizmernim spoštovanjem do kamna. Bil je odličen poznavalec terciarnih kamnin vzhodne Slovenije, ki so del nekdanje Paratetide. Po omenjenih terenih je vodil številne geološke ekskurzije. Vedno je z veseljem in veliko vnemo razkazoval in pojasnjeval geološke zanimivosti, značilnosti ter posebnosti domačim in tujim kolegom, zelo rad tudi študentom, dijakom in ljubiteljem.

Aničić je sam ali v soavtorstvu pisec številnih izvirnih znanstvenih, preglednih, strokovnih in poljudnih člankov. Aktivno je sodeloval na več jugoslovanskih, pozneje slovenskih in tujih kongresih, simpozijih in posvetovanjih. Rad je pisal tudi poljudno; v reviji Proteus je zabeleženih vsaj 21 njegovih prispevkov, ki jih je napisal večinoma skupaj s soavtorji. Prispevki so tematsko povezani s fosilnimi ostanki, kamninami, geološkimi strukturami, naravnimi fenomeni, kamnitimi izdelki in s predstavitvami strokovnih knjig. Bil je tudi dejaven član v Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Prirodoslovnem društvu Slovenije, Slovenskem geološkem društvu in Društvu ljubiteljev slovenskega naravnega kamna. Aktivno je sodeloval z uslužbenci Kozjanskega parka iz Podsrede, s katerimi so naredili zanimivo zgibanko o geološki zgodovini Kozjanskega parka. Uredil in s primerki kamnin, fosilov in mineralov je dopolnil še šolski geološki zbirki v Osnovni šoli Kozje in Osnovni šoli XIV. divizije na Senovem. Naredil je tudi geološko učno pot na Rudnico in Virštanj.