Andreeva, Olga (1970–)
Vir: Arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

1988 je diplomirala na Baletni šoli v Krasnojarsku in se zaposlila v baletnem zboru v Državnem gledališču Opere in baleta v Krasnojarsku. 1991 je postala baletna solistka. V sezoni 1994/95 se je zaposlila kota članica baleta v SNG Maribor in od tedaj živi in dela v Sloveniji. Od 1995 je članica baletnega zbora SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je 1998 napredovala v baletno solistko. 1995 se je izpopolnjevala na Mednarodni poletni akademiji plesa v Kölnu. 2001 je pridobila slovensko državljanstvo. Decembra 2008 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja. Poučevala je na poletnih seminarjih Baletne šole Stevens v Pirničah, od 2003 poučuje klasični baletni repertoar na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Že v Krasnojarsku je plesala vodilne vloge v Labodjem jezeru Petra Iljiča Čajkovskega (Pas de trois), v Don Kihotu (Kitri in Mercedes) in v Bajaderi (Gamzati) Ludwiga Minkusa, v Giselle Adolpha Adama (Mirta). Plesala je tudi Carmen v Carmen suiti Rodiona Konstantinovicha Ščedrina po Georgesu Bizetu, Dobro vilo v Trnuljčici P. I. Čajkovskega, Ofelijo v Hamletu Sergeja Mihajloviča Slonimskega, Medoro v Gusarju Adolpha Adama, mazurko in valček v baletu Chopiniana Frédérica Chopina ter številnih drugih baletnih predstavah. V Mariboru je 1994 nastopila kot guvernanta v baletu Ples kadetov Johanna Straussa ml., kot Snežna kraljica in Kitajka v P. I. Čajkovskega Hrestaču in solistka v La leçon de danse na glasbo Sergeja Prokofjeva. Njena prva vloga v Ljubljani je bila 1995 Evridika v baletu Orfej Christopherja Willibalda Glucka. 1996 je bila Anina dvojnica v Ani Karenini, in Privid v Našem ljubljenem mestu Bojana Adamiča, 1997 Ninette v Coppélii na Montmartru Léa Delibesa in Črna tipka v baletu o Georgu Gershwinu. 1998 je bila Julija v Romeu in Juliji Serergeja Prokofjeva. 1999 je najprej plesala naslovno vlogo v Trnuljčici P. I. Čajkovskega, potem pa še ognjeno ptico v istoimenskem baletu Igorja Stravinskega. 2001 je nastopala v dvojni vlogi belega in črnega laboda v Labodjem jezeru P. I. Čajkovskega, 2004 je bila Vila jesen v Pepelki Sergeja Prokofjeva, 2006 Božični duh v Hrestaču P. I. Čajkovskega, naslednje leto mati v Norem malarju Janeza Gregorca, 2007 se je predstavila še v Umirajočem labodu Camilla Saint-Saënsa, 2009 pa je bila grofica Capulet v S. Prokofjeva Romeu in Juliji.

Takoj po končanem šolanju 1988 je dobila diplomo na Vsedržavnem tekmovanju Agripine Vaganove v Sankt Peterburgu in 1995 na Mednarodnem baletnem tekmovanju v Šanghaju na Kitajskem. V Krasnojarsku je trikrat prejela diplomo za najboljšo vlogo v sezoni: 1990 za vlogo Gamzati v Bajaderi, 1992 za Kitri v Don Kihotu in 1993 za dobro vilo v Trnuljčici. Njeni učenci so pogosto dosegali pomembne uspehe na Tekmovanjih mladih slovenskih baletnih plesalcev: Vanja Vitman je dobila srebrno plaketo 1999, Jerneja Podbevšek bronasto 2005, Lejla Pantić-Šindrič pa srebrno plaketo in štipendijo Ministrstva za šolstvo 2007. 2009 so prejele njene varovanke Katarina Čegovnik zlato, Nina Pišlar srebrno in Ana Jenček bronasto plaketo.

Viri in literatura

Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Henrik Neubauer: Obrazi slovenskega baleta : biografski leksikon, Ljubljana, 2008, 131.
Vlasta Šinkovec: Olga Andreeva : baletna solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, Klasika, revija za resno glasbo, 1, 1999, št. 2, 15.
Barbara Drnač: Dan z … Olgo Andrejevo, balerino, Nedelo, 30. 5. 1999.
Neubauer, Henrik: Andreeva, Olga (1970–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000580/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine