Andrée, Leopold ml. (1910–1992)

Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu (1916–20), realno gimnazijo v Ljubljani (1920–28) in Tehniško fakulteto v Ljubljani (1928–35). Po diplomi in odsluženju vojaščine je 1938 postal asistent na Inštitutu za strojništvo na ljubljanski univerzi. Po osvoboditvi je bil 1945 delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo v tovarni Titan. Ob ustanovitvi Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je bil 1946 imenovan za docenta na področju parnih kotlov in tehničnih meritev, nato za izrednega profesorja, 1962 pa za rednega profesorja. 1966–67 je bil dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, bil je tudi prodekan, predstojnik oddelka in katedre ter vodja inštituta in laboratorija.

Njegovo znanstveno delo je bilo usmerjeno v raziskave merilnih metod v strojništvu s posebnim poudarkom na področju parnih kotlov in kakovosti zgorevanja. Ustanovil je Inštitut za strojno tehniške meritve in Laboratorij za termoenergetiko, ki deluje še danes. Na področju merilne tehnike je izdelal inštrument za daljinsko merjenje raztezkov (DMR) v tunelskih tlačnih vodih v vodnih sistemih in hidroelektrarnah. Z njegovo metodo so bila opravljena pomembna merjenja v naših in največjih jugoslovanskih hidroelektrarnah. Podrobnosti o napravi in metodi so opisane v Elektrotehniškem vestniku (1952). Na področju meritev je izvirna tudi njegova naprava za nastavitev ničelne lege pri električnih merilnih inštrumentih. Obe zamisli je zavaroval s patentno prijavo.

Na področju parnih kotlov je raziskoval vpliv ultrakratkih zvočnih valov na procese zgorevanja v zaprtih kuriščih. Z vrsto eksperimentov na industrijskih kotlih je dokazal pravilnost svojih hipotez in zaradi izboljšanja procesa zgorevanja predstavil tudi nastale ekonomske učinke svoje metode. Na tem področju ima dve patentni prijavi, 1959 pa je prejel tudi visoko priznanje, nagrado Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve. Rezultate raziskav je objavil v Strojniškem vestniku (1960). V nadaljevanju je svoje raziskave na področju ultrazvoka razširil na vpliv ultrazvoka na separacijo pepela v elektrofiltrih termoelektrarn. S svojimi raziskavami je vzbudil veliko zanimanja v industriji v tedanji Nemčiji.

Med najpomembnejše dosežke v razvoju in napredku slovenske industrije spadajo njegova prizadevanja za izdelavo termično ekonomskih študij kotlovskih postrojenj v industrijski energetiki in termoelektrarnah. 1956 je opravil kar 17 termično ekonomskih študij in tudi prevzemne preizkuse kotlov v termoelektrarnah Trbovlje in Šoštanj. Svoje izsledke je objavljal, mdr. tudi v članku v Strojniškem vestniku (1957). Za svoje delo in zasluge pri razvoju Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in slovenske energetike je bil ob upokojitvi odlikovan z redom dela z zlatim vencem.

Kot profesor je na Fakulteti za strojništvo predaval predmete, povezane z energetskimi stroji, sistemi in tehničnimi meritvami v energetskem strojništvu ter predmet Parni kotli. Napisal je učbenik o parnih kotlih in bil mentor 106 diplomiranim inženirjem.