Andoljšek, Ivan (1909–1992)

Štirirazredno meščansko šolo je obiskoval v Ribnici (1922–26), v Ljubljani učiteljišče (1926–31) in študiral pedagogiko na Filozofski fakulteti, kjer je 1937 diplomiral. Profesorski izpit je opravil 1940 na ljubljanski univerzi. Med študijem je poučeval na osnovnih šolah v Sv. Jakobu ob Savi (1934–35), Dolu pri Ljubljani (1935–36), Škrilju (1936), Vidmu - Dobrepolju (1936–37) in na Ponikvi pri Grobelnem (1937), po diplomi pa na meščanskih šolah v Vojniku (1937–39) in Novem mestu (1939–45). Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in interniran v taboriščih Treviso in Gonars (1942–43). Po vojni je bil v Novem mestu referent za srednje šole na Poverjeništvu za prosveto in vodja novoustanovljenega učiteljišča (1945–46), profesor na gimnaziji (1946–50) in na učiteljišču (1950–54) ter bibliotekar v Študijski knjižnici Mirana Jarca (1955–60). 1959 je bil imenovan za pedagoškega svetnika. Od 1960 do upokojitve 1974 je bil svetovalec za izobraževanje odraslih na Zavodu SRS za šolstvo v Ljubljani. Bil je aktiven član Zveze pedagoških društev Slovenije (ustanovljena 1945). Od 1946–60 je bil vodja novomeškega pedagoškega društva.

Prejel je vrsto odlikovanj in nagrad: Trdinova nagrada (1957), nagrada Sklada Borisa Kidriča (1979) in odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1974).

Organizacijsko in publicistično si je prizadeval za sodobnejšo šolo, psihološko utemeljen osnovnošolski pouk, dopolnilno izobraževanje učiteljstva in ustreznejšo družinsko vzgojo. Posebej je obravnaval strokovno šolstvo in izobraževanje odraslih. Med objavljenimi članki in knjigami je najpomembnejša monografija v treh delih o našem začetnem bralnem pouku, v kateri opisuje njegov razvoj z bio-bibliografskega, metodičnega, zgodovinskorazvojnega, nacionalnega in tehničnega vidika. Podrobno razčlenjuje naše abecednike in prva berila, ob tem pa popravlja številne zmote o teh vprašanjih v naši starejši strokovni literaturi in dodaja nova spoznanja. Med več kot sto različnimi prispevki, ki so bili objavljeni zlasti v pedagoških glasilih, mdr. v Prosvetnem delavcu, Sodobni pedagogiki in reviji Otrok in družina, zbornikih, Enciklopediji Slovenije in Enciklopediji Jugoslavije, so bile odmevne njegove razprave s področja pedagogike, metodike, mladinske psihologije in andragogike ter številne knjižne ocene. Ob skrbi za razvoj šolstva se je zanimal tudi za zgodovino rojstnega kraja in širše okolice. Prizadeval si je za obnovo rojstne hiše jezikoslovca Stanislava Škrabca v Hrovači in za poimenovanje ulice po njem v Ribnici. Pisal je tudi o Petru Budinu, Vladimirju Lamutu, Blažu Kocenu in Albinu Podjavoršku. - Psevdonimi: Ak-, A-, AkIN, prof. AK.