Anderlič, Anton (1956–)

Ob delu je končal srednjo strojno šolo. Politično kariero je začel v drugi polovici sedemdesetih let kot predsednik ZSMS v Litostroju, kjer je bil zaposlen kot strojni tehnik. V začetku 1982 je bil na kongresu v Novem mestu izvoljen v Predsedstvo Republiške konference ZSMS in postal profesionalni politik. 1984 je postal sekretar RK ZSMS. Predsedstvo je začelo s postopnimi spremembami mladinske organizacije kot transmisije Zveze komunistov Slovenije in drugih družbeno-političnih organizacij. Odpiralo je nekatera do tedaj nedotakljiva družbena vprašanja (odprava verbalnega delikta, pravica do stavke, civilno služenje vojaškega roka, sprostitev podjetniške iniciative idr.), njeni delegati so zastavljali kritična vprašanja v slovenski in jugoslovanski skupščini. ZSMS je postopoma postala podpornica različnih civilno-družbenih gibanj (mirovniki, ekologi, homoseksualci in drugi). Anderlič je 1986 postal predsednik ZSMS, mandat pa se mu je iztekel 1988, ravno v času, ko se je začela t. i. afera JBTZ. Nasledil ga je Jožef Školč. Pod njegovim predsednikovanjem se je večala avtonomija ZSMS, mladinska organizacija pa je nudila tudi tehnično in drugo pomoč civilno družbenim gibanjem in nekaterim zametkom zvez, kasnejših strank. V času Anderličevega predsedovanja je 1987 prišlo tudi do t. i. plakatne afere. Republiška konferenca ZSMS, naročnica plakata in štafetne palice, se je po izbruhu afere distancirala od plakata, ki je bil skoraj identičen sliki Riharda Kleina iz tridesetih let 20. stoletja. Od izvirnika ga je ločilo le nekaj podrobnosti. Nacistično zastavo je zamenjala jugoslovanska, nemškega orla golob miru, plamenico pa štafetna palica z miniaturo Plečnikovega parlamenta na vrhu.

1988–90 je bil delegat v Zboru republik in pokrajin jugoslovanske skupščine. 1990 je bil na večstrankarskih volitvah izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora republiške skupščine na listi ZSMS – Liberalne stranke. Tudi 1992 je bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije in bil od 1994 do 2004 vodja poslanskega kluba LDS, od 2002 do 2004 pa podpredsednik LDS. Na volitvah 2008 ni bil neposredno izvoljen, je pa prišel v parlament kot nadomestni poslanec, ko je predsednica LDS Katarina Kresal postala ministrica za notranje zadeve. Na izrednih volitvah 2011 ni bil izvoljen v parlament. Na izrednem kongresu LDS 2012 je bil izvoljen za predsednika sveta stranke, 2013 pa za njenega predsednika.

V vseh mandatih je v parlamentu opravljal več pomembnih funkcij. V prvem mandatu je bil mdr. predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, v mandatu od 2008 je bil predsednik odbora DZ za obrambo, član delegacije DZ v parlamentarni skupščini NATO in drugih delovnih teles.