Ambrožič, Franci (1937–2013)

27. julija 1942 so skupaj s tremi brati in bratrancem ustrelili njegovega očeta, mater odpeljali v Ravensbrück, staro mamo pa v Auschwitz. 1943−45 je bil kot »ukraden otrok« v Nemčiji, večino časa v taborišču v Saldenburgu na spodnjem Bavarskem, kamor so prepeljali večino otrok staršev odporniškega gibanja. 1953–55 je v Tolminu in 1955–58 v Ljubljani obiskoval učiteljišče, kjer je 1958 maturiral. Hkrati je obiskoval Srednjo baletno šolo v Ljubljani in jo 1961 končal. 1956–62 je študiral psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na baletnem področju se je 1961 izpopolnjeval v okviru Tanzforuma v Kölnu in 1967, 1969, 1971 in 1972 na poletnih tečajih v Centre de la danse international Rosella Hightower v Cannesu.

1962–66 je bil s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka zaposlen kot baletni plesalec v ljubljanski Operi, 1966–67 v komorni flamski baletni skupini Ballet Lydie Chagol v Bruslju, ki je uprizarjala predstave po Flandriji, Valoniji in Angliji in 1967–72 v Ballet National de Marseille. Tudi s to baletno skupino je odhajal na gostovanja v Pariz, Avignon, Aix-en-Provence, Maroko, Italijo, Monako, Španijo. Poleti 1969 je nastopal po gradovih Loire z gledališčem Théâtre Régional des Pays de la Loire. 1972–73 je bil član baleta opere v Lyonu in opere Grand Théâtre de Genève. 1973 se je vrnil v baletni zbor ljubljanske Opere, kjer je bil 1980–83 baletni solist z obvezo nastopanja v baletnem zboru. Od 1974 je honorarno poučeval na Srednji baletni šoli v Ljubljani, ki je takrat delovala v okviru Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Ko se je zavod 1983 preimenoval v Srednjo glasbeno in baletno šolo, se je na njej redno zaposlil kot profesor klasičnega baleta. Od 1987 do upokojitve 2001 je bil vodja baletnega oddelka. – Priznanje: Škrjančeva diploma za pedagoško delo (2000).

Še med študijem je bil 1960 lovec v baletu Peter in volk Sergeja Prokofjeva in 1961 beneški plemič v baletu Beneški zamorec Borisa Blacherja. Takoj po angažmaju je bil 1962 najprej solist v baletu In modo romantico na glasbo Franza Schuberta ter Adam in Poslednji človek v Iluzijah Slavka Osterca. 1964 je bil prijatelj v Nini Danila Švare, 1965 ženin v Volku Henrija Dutilleuxa in umetnik v Fantastični simfoniji Hectorja Berlioza. To je bila njegova prva velika vloga. 1966, še pred odhodom v tujino, je dobil naslovno vlogo v baletu Vilka Ukmarja Godec.

V tujini je nastopal v številnih manjših solističnih vlogah v različnih baletih svetovno znanih koreografov Maurica Béjarta, Rudolfa Nurejeva, Sergeja Lifarja, Johna Butlerja, Rolanda Petita idr.

Po vrnitvi v Ljubljano je 1973 nastopil kot solist v taranteli 3. dejanja Labodjega jezera, 1974 je plesal sabljaškega mojstra v Razuzdančevi usodi Gavina Gordona, 1975 kralja Klavdija in Hamletovega prijatelja v Hamletu Borisa Blacherja in Ozvezdje tropika v Povratniku Roberta Morana, 1976 Kontraste v Žici Janeza Gregorca, 1977 Pesnika Pierre Gringoire v Pugnijevem Notredamskem zvonarju in solistično vlogo v Ravelovem Boleru v Baletni skupini Lidije Sotlar, 1978 strica v Lhotkovem Vragu na vasi, 1979 Lutko v 1. dejanju in Čaj v 2. dejanju Hrestača Petra Iljiča Čajkovskega ter Mladeniča v Čudežnem mandarinu Béla Bartóka, 1980 Krojača v Pepelki Prokofjeva in Ahila v Egkovem Abraxasu, 1981 Služabnika Petra v Romeu in Juliji Sergeja Prokofjeva in Wilfrieda v Adamovi Giselle, 1982 solististično vlogo v Rosalindi na glasbo Johanna Straussa ml., 1983 Kmeta v baletu Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka. Kot gost je plesal tudi v Mestnem gledališču v Celovcu.

Na Srednji baletni šoli v Ljubljani je kot koreograf postavil Pas de quatre Cesara Pugnija in duet iz druge slike baleta Hrestač Čajkovskega. Vzgojil je nekaj generacij obetavnih mladih baletnih plesalcev in plesalk. Med njegovimi učenci je veliko članov in solistov različnih baletnih ansamblov kot npr. plesalec Fičo baleta in koreograf Goran Bogdanovski, Žiga Jereb, ki je delal kariero v Nemčiji in Avstriji (solist v Linzu), Mojca Bandelj, Tjaša Kmetec, solistki ljubljanskega baletnega ansambla, članica baleta Semper Opere v Dresdnu Vanja Vitman, Tomaž Rode, ki je bil član baleta Gärtnerplatz v Münchnu in mnogih drugih baletnih ansamblov. V obdobju od 1998 do 2000 je bil tudi vodja baleta v Ljubljani.