Ambrožič, Bernard (1892–1973)

Še kot gimnazijski višješolec v Ljubljani je 1911 v Brežicah vstopil v frančiškanski red. Ob koncu gimnazije je bil član frančiškanske redovne skupnosti v Kostanjevici pri Gorici. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je 1915 prejel mašniško posvečenje. Sprva je bil katehet v Mariboru, nato je nadaljeval s katehetskim delom na redovni gimnaziji v Kamniku. 1919 je po spodbudi predstojnikov vpisal študij slavistike in klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se formalno usposobil za profesorja na srednjih in visokih šolah. Na Slovenskem je deloval kot vzgojitelj, učitelj in organizator v katoliških orlovskih in orliških društvih. Ustanovil in urejal je mladinska časopisa Orlič za fante in Vigred za dekleta ter sodeloval pri frančiškanskem mesečniku Cvetje z vertov svetega Frančiška. 1925–55 je pastoralno deloval v ZDA, kjer je v Lemontu blizu Chicaga ustanovil središče slovenskih frančiškanov in postal njihov predstojnik. V Detroitu je organiziral slovensko župnijo sv. Janeza Vianeja. 1945 je pomagal slovenskim rojakom in po 1948 emigrantom v ZDA. Med drugo svetovno vojno je ameriško javnost informiral o dogodkih v Sloveniji in pričel s karitativnim delom za pomoč rojakom. Po njegovem prizadevanju je 1942 v New Yorku izšla knjižica jezuita Johna LaFargea Martyrdom of Slovenia, ki je razkrila nacistično, fašistično in komunistično nasilje nad katoliškim prebivalstvom v Sloveniji. Pater Ambrožič je bil tajnik in eden poglavitnih članov Lige katoliških slovenskih Amerikancev ter prvi mož zastopstva Slovencev v glavnem priselitvenem uradu N.C.W.C. v New Yorku. 1955 se je preselil v Avstralijo, kjer je pomagal slovenskim emigrantom, ki so bili razpršeni po številnih priseljeniških taboriščih. Mnogi od njih niso znali niti jezika. Pater Ambrožič jim je pomagal pri urejanju različnih uradnih zadev in jih duhovno oskrboval. Že 1929 je v ZDA ustanovil Baragovo zavezo, ki je postala uradna vseameriška ustanova marquettske škofije za Baragovo beatifikacijo. V povezavi s prizadevanji v ZDA je v Avstraliji ustanovil list Baragov svetilnik. Ob tem je zelo cenil tudi Antona M. Slomška, o katerem je napisal monografijo. Od šolskih let je bil aktiven tudi na pisateljskem področju. Martin Jevnikar je v tržaški Mladiki 1971 patra Ambrožiča opisal kot »pisatelja treh domovin«, saj je s posebnim talentom črpal motiviko iz Slovenije, Amerike in Avstralije. Povesti je objavljal zlasti v listu Ave Maria (izhajal je v Lermontu), avtobiografijo Ali k frančiškanom ali v Ameriko pa v avstralskem mesečniku Misli, ki ga je tudi sam urejal in v njem objavljal filozofska, kulturna in dnevnopolitična razmišljanja. Njegove najbolj kakovostne črtice sodijo v zvrst psihološkega realizma. Literarni junaki, to velja tako za duhovnike kot laiki, so praviloma pospravljeni v izjemne situacije. Njihove človeške napake so prikazane dobrohotno in razumevajoče, vendar z prepoznavno vzgojno oz. moralno noto. - Psevdonim: Pepe Metulj.