Ahlin, France (1905–1977)

Prvo državno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (maturiral 1925). Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1925–29 študiral matematiko in fiziko. Po diplomi 1929 je bil kratek čas zaposlen kot suplent na gimnaziji v Banjaluki (1930), 1930–33 pa kot suplent na Državni realni gimnaziji v Kranju. 1933 je opravil profesorski izpit iz matematike in fizike. Kot profesor je poučeval na realni gimnaziji v Novem mestu (1933–39) in na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (1939–45). Po drugi svetovni vojni je bil ravnatelj na I. državni moški gimnaziji v Ljubljani (1945–48) in inšpektor na Ministrstvu za prosveto LRS (1948–50). 1950 se je ponovno vrnil za kateder. Bil je profesor matematike in fizike na Višji pedagoški šoli v Ljubljani (1950–60) in višji predavatelj na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL) (1960–72). 1972 se je upokojil.

Po drugi svetovni vojni je zelo primanjkovalo primernih učbenikov za srednje šole. Skupaj z nekaterimi uglednimi profesorji matematike in fizike je začel pripravljati učbenike, ki so začeli izhajati že 1947 in nato doživeli več izdaj in ponatisov. Najbolj znana sta bila Analitična geometrija v ravnini in Trigonometrija za srednje šole. Sodeloval je tudi pri pripravi skript Srednješolski tečaj iz matematike: zbirka nalog (1959) in Zbirka poskusov iz fizike na tečaju za nižjo stopnjo (1960). V 60. letih je sodeloval pri Zbirki nalog iz fizike za srednješolce, Izpitnih vprašanjih iz fizike in Fizikalnem praktikumu. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je poučeval osnovni kurz fizike za več oddelkov tehničnih fakultet in zadnja leta tudi metodiko pouka fizike. Na podlagi izkušenj iz poučevanja na srednjih šolah, dela kot inšpektor in poučevanja na Višji pedagoški šoli je napisal številne članke o metodiki pouka matematike in fizike. Sodeloval je tudi pri sestavljanju učnih načrtov za matematiko in fiziko v srednjih šolah in na Višji pedagoški šoli. Zlasti se je posvetil pouku fizike na srednjih šolah in predlagal številne izboljšave. Sodeloval je pri mnogih tečajih za dopolnitev strokovne in metodične izobrazbe učiteljev matematike in fizike na srednjih šolah. Bil je v komisiji za strokovne izpite profesorjev srednjih šol in izpraševalec za metodiko pouka matematike in fizike.

Sodeloval je pri ustanavljanju Društva matematikov, fizikov in astronomov in bil ves čas med najbolj delavnimi odborniki. Bil je član odbora (sekcije) za srednje šole. Njegova največja skrb je bila delo z mladimi pri matematičnih in fizikalnih krožkih, ki jih je prirejalo društvo. Bil je med prvimi pobudniki in organizatorji mladinskih tekmovanj iz matematike in fizike in pri tem dosegal izredne uspehe. O svojem delu je napisal številne razprave, predvsem v reviji Obzornik za matematiko in fiziko. Nekaj člankov je objavil tudi v Matematičko-fizičkem listu za učenike srednjih škola, ki je izhajal v Zagrebu, in reviji Nastavi matematike i fizike u srednjoj školi, ki je izhajala v Beogradu. Pri reviji Matematičko-fizički list za učenike srednjih škola je bil od 1950 do smrti član uredniškega odbora. Ob 25-letnici Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) je bil 1974 odlikovan z redom dela z zlatim vencem.