Adamič, Štefan (1926–2022)

1944 je končal sedem razredov klasične gimnazije v Ljubljani, maturiral pa po vojni na večerni gimnaziji. V Zagrebu je obiskoval veterinarsko fakulteto, kjer je 1953 diplomiral in štiri leta pozneje dosegel še doktorat znanosti iz veterinarske farmakologije in toksikologije z disertacijo Djelovanje gama izomera heksaklorcikloheksana na kokoš i patku. Do 1959 je bil asistent na Inštitutu za fiziologijo in farmakologijo Veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete, nato se je zaposlil na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 1968 je bil habilitiral za docenta, 1972 pa za izrednega profesorja za patološko fiziologijo. 1971 je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Do 1975 je na tem inštitutu raziskoval prehod snovi skozi celične membrane, zlasti aktivni transport natrijevih in kalijevih ionov ter acetilholina in nekaterih drugih molekul. 1974 je za del teh raziskav prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. 1975 je objavil članek o analizi citiranja s pomočjo zbirk ISI (Institute for Scientific Information), ki je prvi na Slovenskem in kjer lahko najdemo tudi, kdo je citiral slovenska dela. 1975 je bil izvoljen za rednega profesorja za biomedicinsko informatiko in za predstojnika na novo ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko (IBMI, 1973), ki je združeval dejavnosti fakultete na področju statistike, računalništva in informatike – dokumentalistike. Vanj sta bila vključena program Centra za informatiko v medicini in pouk medicinske statistike. Inštitut je zbiral in analiziral publikacije slovenskih biomedicinskih avtorjev in 1976 začel graditi računalniško bibliografsko podatkovno zbirko Biomedicina Slovenica (BS). Za inštitut je bilo to leto prelomno: dobil je stalne prostore, kartični terminal CDC 734 z vrstičnim tiskalnikom in dva luknjalnika, v študijski program je bil za študente medicine in stomatologije sprejet predmet biomedicinska informatika. Adamič je postavil temeljne usmeritve delovanja IBMI, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstvenoraziskovalno polje delovanja in ga izoblikoval v samostojno znanstvenoraziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke BS, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, nacionalne medicinske knjižnice ZDA (NLM), in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje (DIMDI) je bila zveza vzpostavljena 1979. To je bila prva takšna povezava v celotni takratni Jugoslaviji in je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji.

1981 je dal pobudo za vzpostavitev sistema biomedicinskega znanstvenega informiranja v Jugoslaviji. Sistem je upravljal njegov svet, sestavljen iz uglednih medicinskih znanstvenikov iz vse države, vodil pa ga je akademik Andrej O. Župančič. Adamič je vodil strokovni odbor. Slovenski sistem se je s tem razširil na celotno Jugoslavijo, operativno je delo koordiniral IBMI. 1986 so začeli graditi zbirko Biomedicina Iugoslavica, ki se je razvijala do razpada SFRJ 1991. 1995 je bila BS nadgrajena s podatki iz ameriške baze Science Citation Index o citiranosti posameznih člankov naših avtorjev, s tem je bila omogočena uporaba teh podatkov pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti v medicini. Adamič je bil ključna oseba pri izdelavi tega sistema, ki je vnesel na področje vrednotenja znanstvenih dosežkov biomedicinskih projektnih skupin veliko mero preglednosti in objektivnosti.

Vodil je več odborov in komisij na Medicinski fakulteti (izvršni odbor), Univerzi v Ljubljani (poslovni odbor Računalniškega centra), Raziskovalni skupnosti Slovenije (odbor za kadrovsko problematiko in informatiko), Komisijo za volitve in imenovanja skupščine SRS in na zvezni ravni Jugoslovanski nacionalni komite za UNISIST pri UNESCO, strokovni odbor sistema biomedicinskega znanstvenega informiranja v Jugoslaviji, uredniški odbor Biomedicine Iugoslavice, sosvet za znanstveno informiranje pri svetu za družbeni sistem informiranja. Bil je član ekspertnega komiteja za zdravstveno in medicinsko informiranje pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Bil je eden od ustanoviteljev Slovenskega društva za medicinsko informatiko (SDMI, 1988) in njegov prvi predsednik, zdaj njegov častni član. Z njim se je ustvarila širša strokovna organiziranost biomedicinske informatike, izdajati so začeli tudi strokovno revijo Informatica Medica Slovenica. 1999 je SDMI kot prvi član izven EU organiziral mednarodni kongres medicinske informatike v Ljubljani. Adamič je vodil inštitut do 1995, ko se je upokojil. V času predstojništva je objavil knjigo Temelji biostatistike, učno gradivo za študente medicine in stomatologije. 1996 mu je Medicinska fakulteta za prispevek k razvoju fakultete podelila naslov zaslužni profesor. Po upokojitvi se je strokovno in raziskovalno ukvarjal predvsem s kazalci in merili zanstvene in strokovne uspešnosti.